APDEJT.si

Hrvaški minister za gospodarstvo, Ante Šušnjar, je izjavil, da potekajo podrobne analize glede nadaljevanja ali ukinitve vladnih energetskih ukrepov. Minister za finance, Marko Primorac, je dodal, da je cilj postopno zmanjševanje subvencij za energente.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je izrazil zaskrbljenost glede odvisnosti držav od enega samega naftovoda, pri čemer je kot primer navedel Srbijo. Opozoril je, da lahko pride do velikih težav, če je država odvisna od enega samega vira nafte, še posebej, če ta prihaja iz Hrvaške. Szijjártó je ponudil pomoč Srbiji pri oskrbi z nafto, potem ko je hrvaški operater naftovoda JANAF napovedal prekinitev dobave nafte v Srbijo.

Pomočnik ministra za rudarstvo in energetiko Saša Koković je izjavil, da trenutno ni motenj v oskrbi domačega trga z naftnimi derivati v Srbiji. Ministrstvo aktivno preučuje vse scenarije, da bi zagotovilo varnost oskrbe. Državne rezerve so na najvišji ravni.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je iz Kopenhagna sporočil, da se bo država potrudila zagotoviti urejeno oskrbo z vsemi naftnimi derivati, da bi državljani lahko živeli dostojno in normalno. Izrazil je prepričanje, da bo Srbija uspela ohraniti vsa svoja prijateljstva in partnerske odnose.

Po ruskem zračnem napadu je po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega več kot 100.000 ljudi v Ukrajini ostalo brez elektrike. Zelenski je dejal, da napad kaže, da Rusija nadaljuje z napadi kljub mednarodnim pritiskom za končanje spopadov. Potekajo pogovori o vojni v Ukrajini, možen je tudi pogovor med Putinom in Zelenskim. Obe strani poročata o medsebojnih napadih.

Večina Evropejcev nasprotuje pošiljanju vojakov v Ukrajino, tudi v primeru mirovnega sporazuma. Razlog za to je predvsem zaskrbljenost glede zanesljivosti sodelovanja z ZDA, kot opozarja strokovnjak iz bruseljskega analitičnega centra European Policy Centre. Ankete javnega mnenja in komentarji evropskih uradnikov to potrjujejo.

Romunsko ministrstvo za energijo je konec julija razglasilo izredne razmere zaradi motenj v oskrbi z nafto in dizlom, ki so dosegle raven krize. Odobrili so sprostitev 80.000 ton nafte in 30.000 ton dizla iz državnih rezerv, ki jih je upravljal OMV Petrom. Ministrstvo je o tem obvestilo tudi Evropsko komisijo.